Izbruhi aviarne influence, znane tudi kot ptičja gripa, imajo lahko resne posledice za zdravje živali, proizvodnjo hrane, preživetje kmetov in javno zdravje, so izpostavili na upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Kampanja po besedah izvršnega direktorja Evropske agencije za varnost hrane Nikolausa Kriza pomaga znanstvena spoznanja pretvoriti v preproste ukrepe, ki jih lahko kmetje, rejci manjših jat in veterinarji izvajajo, preden virus pride na gospodarstvo.
"Ko se ptice selivke premikajo čez Evropo, se tveganje za aviarno influenco poveča. Ptičja gripa se ne ustavi na mejah. S sodelovanjem med državami članicami in različnimi sektorji lahko pomagamo zmanjšati tveganje za izbruhe ter zaščititi zdravje živali, proizvodnjo hrane in preživetje kmetov," pa so na upravi za varno hrano v sporočilu za javnost povzeli namestnico generalnega direktorja za trajnostne prehranske sisteme pri Evropski komisiji Claire Bury.
Vodja sektorja za zdravje in dobrobit živali na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Damjana Grobelšek je dodala, da tudi v Sloveniji vsako leto namenjamo veliko pozornost ozaveščanju rejcev in obveščanju javnosti.
"Tovrstni ukrepi so pripomogli, da v zadnjih letih nismo imeli izbruhov bolezni pri perutnini. Prizadevamo si, da bo z doslednim izvajanjem biovarnostnih ukrepov tako ostalo tudi v prihodnje," je dodala.
Kampanja Stop ptičji gripi v ospredje postavlja pet preprostih biovarnostnih ukrepov, ki lahko pomagajo preprečiti vnos in širjenje aviarne influence, zlasti na manjših kmetijah in v manjših jatah: nadzor dostopa do gospodarstva, zagotovitev učinkovitega čiščenja in razkuževanja, preprečevanje stika z divjimi pticami, ločeno nastanitev različnih vrst perutnine in prepoznavanje znakov bolezni ter pravočasno ukrepanje.
Kot so spomnili na upravi za varno hrano, je aviarna influenca zelo nalezljiva virusna bolezen, ki prizadene predvsem perutnino in divje vodne ptice. Izbruhi lahko povzročijo velike izgube v populacijah perutnine, motnje v dobavnih verigah in ogrozijo preživetje kmetov. Vplivajo lahko tudi na javno zdravje.
Primeri aviarne influence se v Evropi običajno povečajo v zimskih mesecih, ko se ptice selivke premikajo po celini. Med oktobrom 2025 in junijem 2026 je bilo v Evropi ugotovljenih skoraj 8000 izbruhov. Število primerov pri divjih pticah je bilo štirikrat večje kot v predhodni zimi.
Na spletnem mestu #NoBirdFlu je voljo komunikacijsko gradivo v vseh jezikih EU, tudi v slovenščini, namenjeno ozaveščanju o ukrepih za preprečevanje širjenja aviarne influence na gospodarstvih.
Vir: sta
Foto: Arhiv IN STORE
